V zadnjih letih je kitajska elektroenergetska industrija doživela hiter razvoj in dosegla pomemben napredek tako na področju tehnologije kot upravljanja. Dosežki, kot so tehnologije ultra visoke napetosti in superkritične tehnologije, so Kitajsko postavili na vodilno mesto v svetu. Velik napredek je bil dosežen od načrtovanja do gradnje, pa tudi pri upravljanju delovanja in vzdrževanja.
Ker so se kitajska energetska, naftna, kemična, mestna železniška, avtomobilska in ladjedelniška industrija hitro širile, zlasti s pospešenim preoblikovanjem omrežja, zaporedno uvedbo projektov ultra visoke napetosti in globalnim premikom proizvodnje žic in kablov v azijsko-pacifiško regijo s središčem okoli Kitajske, se je domači trg žic in kablov hitro razširil.
Sektor proizvodnje žic in kablov se je izkazal za največjega med več kot dvajsetimi pododdelki električne in elektronske industrije, saj predstavlja četrtino sektorja.

I. Zrela razvojna faza industrije žic in kablov
Rahlo spreminjanje razvoja kitajske kabelske industrije v zadnjih letih kaže na prehod iz obdobja hitre rasti v obdobje zrelosti:
– Stabilizacija tržnega povpraševanja in upočasnitev rasti industrije, kar ima za posledico trend standardizacije konvencionalnih proizvodnih tehnik in procesov z manj prelomnimi ali revolucionarnimi tehnologijami.
– Strog regulativni nadzor s strani pristojnih organov, skupaj s poudarkom na izboljšanju kakovosti in gradnji blagovne znamke, vodi do pozitivnih tržnih spodbud.
– Kombinirani učinki zunanjih makro in notranjih dejavnikov v panogi so spodbudili podjetja, ki so v skladu s predpisi, da dajejo prednost kakovosti in blagovni znamki, kar učinkovito dokazuje ekonomijo obsega znotraj sektorja.
– Zahteve za vstop v panogo, tehnološka kompleksnost in intenzivnost naložb so se povečale, kar je vodilo do diferenciacije med podjetji. Matthewjev učinek je postal očiten med vodilnimi podjetji, saj se je povečalo število šibkejših podjetij, ki izstopajo s trga, in zmanjšalo število novih udeležencev. Združitve in prestrukturiranja panog postajajo vse bolj aktivne.
– Glede na spremljane in analizirane podatke se delež prihodkov podjetij, ki kotirajo na borzi s kabelsko televizijo, v celotni panogi iz leta v leto vztrajno povečuje.
– Na specializiranih področjih panog, ki spodbujajo centralizacijo, vodilni v panogi ne doživljajo le izboljšane tržne koncentracije, temveč se je povečala tudi njihova mednarodna konkurenčnost.

II. Trendi v razvojnih spremembah
Tržna zmogljivost
Leta 2022 je skupna nacionalna poraba električne energije dosegla 863,72 milijarde kilovatnih ur, kar predstavlja 3,6-odstotno medletno rast.
Razčlenitev po panogah:
– Poraba električne energije v primarni industriji: 114,6 milijarde kilovatnih ur, kar je 10,4 % več.
– Poraba električne energije v sekundarni industriji: 57.001 milijard kilovatnih ur, kar je 1,2 % več.
– Poraba električne energije v terciarni industriji: 14.859 milijard kilovatnih ur, kar je 4,4-odstotno povečanje.
– Poraba električne energije mestnega in podeželskega prebivalstva: 13.366 milijard kilovatnih ur, kar je 13,8 % več.
Do konca decembra 2022 je skupna nameščena proizvodna zmogljivost v državi dosegla približno 2,56 milijarde kilovatov, kar pomeni 7,8-odstotno medletno rast.
Leta 2022 je skupna nameščena zmogljivost obnovljivih virov energije presegla 1,2 milijarde kilovatov, pri čemer so se hidroelektrarne, vetrna energija, sončna energija in proizvodnja energije iz biomase uvrstile na prvo mesto na svetu.
Natančneje, zmogljivost vetrne energije je znašala približno 370 milijonov kilovatov, kar je 11,2 % več kot v enakem obdobju lani, medtem ko je zmogljivost sončne energije znašala približno 390 milijonov kilovatov, kar je 28,1 % več kot v enakem obdobju lani.
Tržna zmogljivost
Leta 2022 je skupna nacionalna poraba električne energije dosegla 863,72 milijarde kilovatnih ur, kar predstavlja 3,6-odstotno medletno rast.
Razčlenitev po panogah:
– Poraba električne energije v primarni industriji: 114,6 milijarde kilovatnih ur, kar je 10,4 % več.
– Poraba električne energije v sekundarni industriji: 57.001 milijard kilovatnih ur, kar je 1,2 % več.
– Poraba električne energije v terciarni industriji: 14.859 milijard kilovatnih ur, kar je 4,4-odstotno povečanje.
– Poraba električne energije mestnega in podeželskega prebivalstva: 13.366 milijard kilovatnih ur, kar je 13,8 % več.
Do konca decembra 2022 je skupna nameščena proizvodna zmogljivost v državi dosegla približno 2,56 milijarde kilovatov, kar pomeni 7,8-odstotno medletno rast.
Leta 2022 je skupna nameščena zmogljivost obnovljivih virov energije presegla 1,2 milijarde kilovatov, pri čemer so se hidroelektrarne, vetrna energija, sončna energija in proizvodnja energije iz biomase uvrstile na prvo mesto na svetu.
Natančneje, zmogljivost vetrne energije je znašala približno 370 milijonov kilovatov, kar je 11,2 % več kot v enakem obdobju lani, medtem ko je zmogljivost sončne energije znašala približno 390 milijonov kilovatov, kar je 28,1 % več kot v enakem obdobju lani.
Status naložbe
Leta 2022 so naložbe v projekte gradnje omrežja dosegle 501,2 milijarde juanov, kar je 2,0 % več kot v enakem obdobju lani.
Večja podjetja za proizvodnjo električne energije po vsej državi so zaključila naložbe v energetske projekte v skupni vrednosti 720,8 milijarde juanov, kar odraža medletno povečanje za 22,8 %. Med njimi so naložbe v hidroelektrarne znašale 86,3 milijarde juanov, kar je 26,5 % manj kot v enakem obdobju lani; naložbe v termoelektrarne so znašale 90,9 milijarde juanov, kar je 28,4 % več kot v enakem obdobju lani; naložbe v jedrsko energijo pa so znašale 67,7 milijarde juanov, kar je 25,7 % več kot v enakem obdobju lani.
V zadnjih letih je Kitajska, ki jo je spodbudila pobuda »Ena pot in pas«, znatno povečala svoje naložbe v afriško energijo, kar je privedlo do širšega obsega kitajsko-afriškega sodelovanja in nastanka novih priložnosti brez primere. Vendar pa te pobude vključujejo tudi več političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj, kar vodi do znatnih tveganj z različnih zornih kotov.
Tržne napovedi
Trenutno so pristojni oddelki izdali nekatere cilje za »14. petletni načrt« na področju razvoja energetike in električne energije ter akcijski načrt za pametno energijo »Internet+«. Uvedene so bile tudi smernice za razvoj pametnih omrežij in načrti za preoblikovanje distribucijskega omrežja.
Dolgoročni pozitivni gospodarski temelji Kitajske ostajajo nespremenjeni, za katere so značilni gospodarska odpornost, znaten potencial, obilje manevrskega prostora, trajnostna podpora rasti in stalen trend optimizacije strukturnih prilagoditev gospodarstva.
Do leta 2023 naj bi kitajska nameščena zmogljivost proizvodnje električne energije dosegla 2,55 milijarde kilovatov, do leta 2025 pa se bo povečala na 2,8 milijarde kilovatnih ur.
Analize kažejo, da se je kitajska elektroenergetska industrija v zadnjih letih hitro razvijala, s precejšnjim povečanjem obsega industrije. Pod vplivom novih visokotehnoloških dosežkov, kot sta 5G in internet stvari (IoT), je kitajska elektroenergetska industrija vstopila v novo fazo preobrazbe in posodobitve.
Razvojni izzivi
Kitajski trend diverzificiranega razvoja v novi energetski industriji je očiten, saj se tradicionalne baze vetrne energije in fotovoltaike aktivno širijo v shranjevanje energije, vodikovo energijo in druge sektorje, kar ustvarja vzorec večenergetskega dopolnjevanja. Skupni obseg gradnje hidroelektrarn ni velik, osredotočen je predvsem na črpalne elektrarne, medtem ko gradnja elektroenergetskih omrežij po vsej državi doživlja nov val rasti.
Kitajski energetski razvoj je vstopil v ključno obdobje spreminjanja metod, prilagajanja struktur in spreminjanja virov energije. Čeprav je celovita reforma energetskega sektorja dosegla znaten napredek, se bo prihajajoča faza reform soočila z velikimi izzivi in ogromnimi ovirami.
Zaradi hitrega razvoja kitajske energetike ter nenehnega preoblikovanja in posodabljanja, obsežne širitve elektroenergetskega omrežja, naraščajočih napetostnih nivojev, naraščajočega števila visokozmogljivih in visokoparametrskih proizvodnih enot ter množične integracije novih proizvodnih enot v omrežje, vse to vodi v kompleksno konfiguracijo elektroenergetskega sistema in obratovalne značilnosti.
Zlasti povečanje netradicionalnih tveganj, ki jih prinaša uporaba novih tehnologij, kot je informacijska tehnologija, je povečalo zahteve glede zmogljivosti podpore sistema, prenosnih zmogljivosti in zmogljivosti prilagajanja, kar predstavlja znatne izzive za varno in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema.
Čas objave: 1. september 2023